ponedeljek, 16. april 2018

ALAN, POČIVAJ V MIRU.




Danes nas je zapustil izjemni kitarist Alan Jakin.
Bil je ustanovitelj skupin Era in Go, član skupine Jutro in dolgoletni član skupine Avtomobili, s katero je posnel 6 studijskih albumov. Slišimo ga lahko tudi na ploščah Zorana Predina, Tomaža Domicelja ter Mirana Rudana. Posnel je tudi zgoščenko Odmev Kapjlic z avtorsko glasbo na poezijo Alje Furlan.






Pogrešali te bomo.
Mirno morje Majstore!





petek, 23. marec 2018

MINA


Danes je izdala novo ploščo, čez dva dni pa bo praznovala svoj 78 rojstni dan,
Vse najboljše Mina.








ponedeljek, 12. marec 2018

COMPACT CASSETTE


Ali po domače kompaktna kaseta, pogosto tudi avdio kaseta, kasetni trak, kaseta ali preprosto trak, je magnetni trak, oblikovan za zvočni zapis. Tržišču je bila predstavljena leta 1963, po letu 2000 pa ob povečani uporabi digitalnih medijev njena uporaba izginja. Kaseta vsebuje analogni podatkovni zapis, magnetni trak pa je podolžno razdeljen na dva dela, zato ima kaseta dve t. i. strani. Navadno je vsaka stran kasete omogočala 30 do 45 minut zvočnega zapisa, redkeje tudi 60.
Prva kaseta v Sloveniji (ZKP RTV) je bila izdana 1970, zadnja v redni proizvodnji pa 2006.[1]



Kako izdelujejo kasete

Ko se je v začetku leta 1963 na trgu prvič pojavila kaseta holandskega proizvajalca Phillipsa, naj bi bila predvsem poceni nadomestek za dokaj drage magnetofonske kolute. Ravnanje s kaseto je zelo preprosto, botrovala pa je tudi naglemu razvoju majhnih prenosnih magnetofonov na baterije. Doživela je velik uspeh. Po njej so se zgledovali se drugi proizvajalci tudi zato,ker je omogočala predvajanje stereofonskih posnetkov na monofonskih aparaturah in obratno. Razširila se je po celem svetu pod imenom kompaktna kaseta CC. Z izpopolnjenimi elektronskimi sestavnimi deli malih magnetofonov je pozneje strokovnjakom uspelo odstraniti pomanjkljivosti ozkega traku v kaseti in njegove dokaj majhne hitrosti, tako da »navadno« kaseto danes uporabljajo tudi pravi poznavalci hi-fi zvoka. Kot trak na kolutu lahko tudi kaseto kupite neposneto in jo pozneje posnamete s poljubno glasbo. Povemo naj še, da danes na svetu vsak mesec proizvedejo na milijone kaset.

Kako pa na trak posnamejo glasbo? Delo poteka takole. Najprej v studiu s posebej razmeščenimi mikrofoni posnamejo glasbo in jo prek mešalne mize posnamejo na originalni magnetofonski trak širine 6,25 mm. S tega traku glasbo prekopirajo na delovni original, imenovan master. Master je natančen vzorec posnetka na obeh straneh traku v bodoči kaseti. To pomeni, da je pri stereofonskem posnetku ena polovica širine traku ozvočena z desno (D) in levo (L) sledjo, druga polovica širine pod njo pa prav nasprotno z obrnjeno sledjo,»ki pride na vrsto, ko kaseto obrnemo. Tak je tudi dogovor za označevanje na kasetah.

Kopiranje se začne s presnemavanjem posnetka z mastra na ozek trak širine 3,81 mm na napravi za naglo presnemavanje. 360mm dolg master, katerega konec je zlepljen z začetkom, se neprestano odvija mimo snemalne glave. Signal s snemalne glave nenehno korigirajo in ojačujejo ter ga hkrati pošiljajo v devet kopirnih magnetofonov z velikimi koluti traku širine 3,81 mm. Kopiranje je glede na normalno predvajalno hitrost kasete dvaintridesetkrat pospešeno. V šestindvajsetih minutah se na vsakem magnetofonu presname 2500m traku s trideset ali štirideset programi, odvisno od igralne dolžine kasete. Med koncem starega in začetkom novega programa se vsakokrat neslišno posname tako imenovan cue-ton s frekvenco 6.5 Hz.

Kvaliteto zvočne kopije kontrolirajo na začetku vsakega novega kopiranega traku (C). Merijo nivo signala na obeh kanalih. Odstopanje signala od šuma mora biti najmanj 45 decibelov, kar je enako kvalitetnemu posnetku na povprečnih gramofonskih ploščah. Posneti koluti ozkega traku potujejo v oddelek »konfekcioniranja« (D), kjer se posamezni posneti programi avtomatično navijejo na kasete z oznako C-O, mehanizem pa jih pri cue-tonu samodejno odreže. Posamezni deli kasete so prikazani na sliki E.

Za polnjenje kaset skrbijo avtomati (D). Pnevmatično in elektronsko vodene naprave izvajajo naslednje operacije:
  • Iz kasete C-O potegnejo neposneti začetek traku in ga prerežejo na polovico.
  • Z lepilnim trakom zalepijo začetek posnetega traku na neposneti trak.
  • Z veliko hitrostjo navijejo posneti del traku na kaseto in ga pri cue-tonu odrežejo.
  • Nato z lepilnim trakom zalepijo konec posnetega traku na neposneti del traku, ga navijejo do konca in izvržejo kaseto.
Avtomati pri teh opravilih dosežejo zelo veliko produktivnost, celo do sto osemdeset kaset na uro. Temu sledi kontrola mehaničnih lastnosti vsake kasete.

Etiketirni stroj prelepi kasete z obeh strani s samolepilnimi nalepkami (V.), na katere po potrebi vpišejo podatke: od meseca in leta proizvodnje do izvajalcev in naslovov melodij. Sedaj je treba samo še vložiti kaseto v plastično zaščitno škatlico, kar naredi pakirni avtomat (F). Na uro vstavi v embalažo okoli tri tisoč petsto kaset. Naslednji stroj pa nato samo še zloži po pet kaset na kup in jih zavije v folijo.

Kako je treba ravnati s kaseto, da bo igrala dolgo in dobro?

Ko ste kaseto preigrali, jo morate vložili nazaj v zaščitno škatlico. Ne hranite kaset v bližini virov toplote, na mestih, kjer sije sonce, na mokrem ali v bližini magnetnega polja (na primer v bližini transformatorja). Kaseto poslušajte vselej do konca. Najmanj dvakrat na leto morate kaseto v magnetofonu na hitro previti. Proizvajalec vse kasete mehanično preizkusi. Če kasete slabo igrajo, je torej mogoče, da je napaka na vašem magnetofonu. Če je zvok slab in top, to je brez visokih frekvenc, ali pa jakost niha, je napaka običajno naslednja:

- Kaseta se zatika (ponovno jo z občutkom pazljivo vstavite v magnetofon).

- Pritisno peresce z blazinico preveč ali pa premalo pritiska trak kasete ob glavo magnetofona (morda glava ni očiščena?) Napako odpravimo tako, da naravnamo pritisk pritisnega peresca.

- Nihanje signala povzroča sunkovito navijanje traku. Krivec je ponavadi poševno obrnjen ali slabo postavljen pritisni valjček v magnetofonu. Trenje se stopnjuje, dokler se navojni kolut ne zaplete. Trak se navija naprej in vlečni valjček ga potiska v notranjost magnetofona. Nazadnje pride do blokiranja pogonskega mehanizma. Če magnetofon pravočasno izključite, lahko trak še izvlečete, če ste pazljivi. Ponavadi pa je tako zmečkan, da morate najbolj poškodovani del odrezati in ga z enako širokim samolepilnim trakom na lesketajoči se strani zalepiti. To napravite tako, da trak prekrijete s trakom in oba traka postrani prerežete. Tako sta oba odrezana natančno enako, zaradi poševnega reza pa lepilni trak bolje drži. Za lepljenje uporabljajte raje kvaliteten lepilni trak (najraje tistega za lepljenje filmov), tako, da se lepilo ne bi sčasoma razmazalo in zlepilo traku na kolutu.

Če opazite, da vlečni mehanizem s težavo vleče trak, poskušajte kaseto nekajkrat na hitro previti ali pa jo izvlecite in nekajkrat udarite z njo po kakšnem mehkem predmetu ali pa kar po roki. tako da se bo trak na kolutu poravnal.

Velikost in dolžina kaset

Kompaktne kasete CC imajo igralno dolžino traku 60, 90 ali 120 minut. Najprimernejše so kasete z dolžino 60 minut, še posebej za magnetofone v avtomobilih. Da bi pri kasetah dosegli čim boljšo kvaliteto zvoka, so proizvajalci izdelali tudi velike kasete (E1 kasete) s trakom širine 6,25mm in z večjo hitrostjo navijanja - 9,5cm na sekundo.

Nasprotno temu pa je danes po zaslugi miniaturnih diktafonov in modernih walkmanov zelo razširjena tudi miniaturna kaseta, ki skorajda ni večja od škatlice vžigalic. Hitrost navijanja traku pri miniaturnih kasetah je 2,4cm na sekundo, kvaliteta zvoka pa je ne glede na majhnost na dokaj visoki ravni.



Zapis iz 3. številke TIM-a letnik 26. 1987

 





Kratka zgodovina avdio tehnike

Že od začetkov kinematografije so poskušali sliki dodati tudi zvok. Do druge polovice dvajsetih let, ko so tudi tehnične izboljšave omogočale dokaj kakovostno reprodukcijo, so to počeli precej neuspešno. Čeprav je že Edison uspešno spojil fonograf s kinetoskopom, je pravi zvočni film prišel v kinodvorane šele leta 1927, kjer pa zvok še ni bil zapisan na filmski trak ampak je bil predvajan z gramofonske plošče.


Leta 1877 posneta recitacija otroške pesmice “Mary had a little Lamb” je prvi uspeli poskus snemanja in reprodukcije zvoka, ki je uspela T. A. Edisonu. Napravo je poimenoval fonograf. Do leta 1890 je postala precej popularna gramofonska plošča. Plošča se je vrtela s hitrostjo 78 vrtljajev na minuto in je lahko predvajala 4-5 minut zvoka. Teslino odkritje radijskih valov (prenos električne energije na daljavo) je omogočilo prvo radijsko oddajanje in leta 1920 je prva komercialna radijska postaja pričela z oddajanjem. Po letu 1920 je gramofonske plošče počasi začel zamenjevati električni način zapisa. Ta je omogočal ojačanje in mešanje iz zvočnih vibracij v zraku pretvorjenih električnih signalov. Tovrstna uporaba elektrike je zahtevala tudi nov sistem zvočne reprodukcije. Rodil se je zvočnik.

Pred koncem 1930. let je filmski industriji uspelo zvok zapisati tudi na filmski trak. Na traku so zato morali zmanjšati širino slike za fotooptični zapis zvoka. S tem so uspešno rešili problem sinhronizacije, ki so ga neuspešno reševali pri ostalih sistemih ozvočenja filma.

Velik tehnološki preskok se je zgodil leta 1948, ko je podjetju Columbia Records uspelo narediti gramofonsko ploščo LP (long play) manjših dimenzij od prvotne in z večjo kapaciteto zvočnega zapisa. Na 30 cm ploščo so s pomočjo nove tehnologije in z zmanjšanjem hitrosti na 33 1/3 vrtljajev na minuto uspeli shraniti do 30 minut zvoka. Naslednje leto je podjetju RCA Victor uspelo narediti ploščo premera 15 cm in s pomočjo hitrosti 45 vrtljajev na minuto shraniti 8 minut zvoka.

Poskuse z magnetnim snemanjem so v laboratorijih izvajali že konec 19. stoletja, vendar je šele leta 1940 uspel prvi zapis na tanko bakreno žico, ki jo je kasneje zamenjal poliesterski trak prevlečen s tankim slojem kovinskih delcev. Velika prednost elektromagnetnega zapisa je bila v uporabi ene glave tako za zapis kot tudi predvajanje zvoka.

Na začetku je snemanje zvoka bilo zgolj monofonično – posneto je bilo s pomočjo enotočkovnega vira. Prvi patent o stereo zvoku so prijavili že leta 1931 vendar so ga šele leta 1965 uspešno uporabili v komercialne namene. Tega leta so uvedli stereofonske trakove, trakove, ki so bili sposobni hraniti dva ločena kanala, leta 1958 pa še stereo fonografskih nosilcev zvoka (gramofonske plošče). Filmske projekcije so poskušali opremiti tudi z večkanalnimi zvočnimi sistemi, ki pa v tistem času niso bili tehnično dovršeni. Prvi poskus je izvedel Disney z večkanalnim sistemom za film Fantasia že leta 1940.

Leta 1963 je Philips predstavil avdio kaseto, ki je sprva bila namenjena poslovnim diktafonom, vendar je hitro postala popularna za snemanje glasbe. Tako so že leta 1966 začeli s prodajo posnetih zvočnih, predvsem glasbenih kaset, ki so postale alternativa gramofonskim ploščam. Dolby NR (Dolby noise reduction – sistem zmanjševanja šuma podjetja Dolby Laboratories), ki so ga uvedli že leta 1969, je postal temelj za današnji Dolby Digital sistem prostorskega zvoka, ki se uporablja v DVD in BR video sistemih. Leta 1979 Sony predstavi svoj Walkman, majhni, prenosni kasetofon in leta 1982 število prodanih avdio kaset prvič preseže število prodanih gramofonskih plošč.

S Philipsovo in Sonyjevo predstavitvijo Compact Disc Digital Audio sistema (CD) se leta 1982 začne digitalna doba zvoka. Digitalno snemanje zvoka je zasnovano na vzorcih (samples), ki predstavljajo električni signal v digitalni obliki. Za predstavitev električnega signala uporablja pulse-code modulacijo (PCM), ki se uporablja v večini današnjih digitalnih avdio sistemih (CD, DAT – digital audio tape, laserdisc, DVD in BR). Kljub številčnim prednostim, ki jih je imel CD, je njegova največja pomanjkljivost bila ta, da ni omogočal snemanja. To pomanjkljivost so želeli izkoristiti drugi proizvajalci z uvedbo novih sistemov (DAT, DCC, MiniDisc), vendar bolj ali manj neuspešno.

Sony in Philips sta nadaljevala z razvojem CD formata predvsem na področju multimedije (CD-interactive). Ostala podjetja pa so CD, kot optični medij, razvijala za shranjevanje računalniških podatkov. Današnji avdio sistemi uporabljajo različne pomnilniške medije, ki omogočajo shranjevanje kompresiranih podatkov, kar zmanjšuje stroške produkcije in omogoča enostavnejšo uporabo tudi v studijske namene. V uporabi so številčni kompresirani zvočni formati (MP3, AAC, AC3, FLAC in podobni), ki se med seboj razlikujejo po načinu kompresije (izgubni in neizgubni), hitrosti vzorčenja (32kHz, 44,1kHZ, 48kHz, 96kHZ in več) ter natančnosti vzorca (8bit, 16bit, 24bit).



vir: Taylor. Jim, DVD Demystifed Second edition, New York: McGraw-Hill Professional, 20







nedelja, 04. marec 2018

BURT BACHARACH ON COMPOSING







Gospod Bacharach bo letos 12. maja praznoval okroglih 90.
Še na mnoga.
Hvala.





četrtek, 01. marec 2018

9/11: WHO IS RESPONSIBLE AND WHAT IS THE TRUTH (Part 2)



AC/DC - Safe In New York City
Angus





Alan Barnes & The David Newton Trio - Manhattan
kitajski ten





Albert Jamison & Triboro - Returns
verski blazneži





Alex - Daddy's Child
očkova blondinka





Amsterdam Wind Orchestra - The Big Apple
veter





Antonín Dvořák - Symphony No/ 9/American Suite
novi svet





Armando Bertozzi - Skyline
sivina





Art Blakey And The Jazz Messengers - Hard Champion
trdi šampijon





Arthur Morton & Henry Vars - The Big Heat
izliv






 Babyface - MTV Unplugged NYC 1997
 otroški obraz






Bacbeat - One City
ritem zadnjice





Barrington Levy - Love The Life You Live
afro-američan





Bayernpower - Funky Cold Medina (Ein Bayer In New York)
nemci





Bechara El-Khoury - New York, Tears And Hope/The Rivers Engulfed
libanonec






Benny Carter - New York Nights
oljna kad





Benny Goodman - Plays Gershwin
dobri človek





Benny Neyman & Bonnie St. Claire - Verder Valt 'T Wel Mee /Liefde No. 4
nizozemca





Beres Hammond - A Day In The Life...
jamajčan





Berry Lipman - Disco Dance
vročica noči





Big Pun - Capital Punishment
gramofon





Bill Mays - Mays in Manhattan
pianist





Blackstreet - Finally
boy band





Bob James ‎- Mr. New York
poševnice





Bobby Short - Songs Of New York
ta kratki





Broadway ‎- Magic Man
čarovnik





C.K.B. - New York City Women
njujorške ženske





Caraveli - Simon & Garfunkel
G spot





Carmen McRae / Dave Brubeck - New York State Of Mind
jazz visoke definicije





Casiopea - Super Flight
cepelin





Christophe - Clichés D'Amour
klišeji ljubezni





Claire Martin - Make This City Ours
blondinka





Clark Terry - Live At The Village Gate
vresišče





Corona - The Rhythm Of The Night
krona





Coup - Party Music
potomca sužnjev





Craig Armstrong - World Trade Center OST
dvojec brez krčmarja





Crown Heights Affair - 100% Essential New York Disco
kronska afera





Cruisin' Gang - America
ZDA





Daan - Victory
Winnetou & Old Shatterhand





Daniel Ponce - New York Now!
buzerant





David Matthews - Speed Demon
demon





David Newman - The Cowboy Way OST
kauboja





David Peel & The Big Apple Band - I Love New York
olupek





David Peel & The Lower East Side - The American Revolution
ameriška revolucija





Denny Brown - Got The Whole Night
da ni tarjav?





Dexter Gordon - American Classic
ameriška klasika





Dolly Parton - Rhinestone OST
dojki





Ennio Morricone - Dimenticare Palermo OST
gangster





Eugene Chadbourne - Strings
lutkar





Fabio Frizzi - Manhattan Baby OST
punčka z Manhattana






Faiyaz Wasifuddin Dagar - Bihag/New York 2000
indijec





Fish - Big Wedge
denar





Fred Mollin - Friday The 13th-Part VII:The New Blood & Part VIII:Jason Takes Manhattan OST
Jason





Gary Burton - Times Like These
mesečnik





Gary Lucas - Gods And Monsters
bogovi in pošasti





Geddes Axe - Escape From New York
bojna sekira





Gene Walker - Last Night In Manhattan
pešec prečka pogorišče





Genesis - Felt Forum, New York, 22nd November 1973
svobodoliz





George Carlin - What Am I Doing In New Jersey?
kmet





Georges Arvanitas - Round About Midnight
ves ta jazz





Graeme Revell - The Siege OST
obkolitev





Guano Apes - Don't You Turn Your Back On Me
nemške opice





Hammers Rule - After The Bomb
atomska bomba





Harry Gregson-Williams & John Powell - Antz OST
mravlje





Helen Merrill & Ron Carter - Duets
rdeča zarja





Hideki Saijo - New York Girl
njujorško dekle





Horace Tapscott - In New York
še en afro-američan





Indecision - To Live And Die In New York City
požar





J. Peter Robinson - The Believers OST
verniki





James Brown - Live At The Apollo 1995
Apollo





Jerry Goldsmith - Supergirl OST
zafrustrirana ameriška junakinja





Jim Hall - All Across The City
ostareli kitarist





Jim McNeely / Marc Johnson / Adam Nussbaum - From The Heart
nutrina srca





Jimmy Stephens - September 11
jesen





Joe Chambers & Yoshiaki Masuo - New York Concerto
sobno dekle





Joel Katz & Twilight - Once Upon A Time
vijoličasta polnoč





John Adams - On The Transmigration Of Souls
preseljevanje duš





John Barry - Across The Sea Of Time OST
Libertas





John Carpenter - Escape From New York OST
helikopterji





John Williams - Home Alone 2/Lost In New York OST
prestrašeni kip svobode





Jorge Anders - New York All Stars Big Band And Quartet
argentinec





Jun Fukamachi & Newyork All Stars - Live
jamajški laser





Junko Ohashi ‎- Magical
čarovnija





Kanda Bongo Man - Soukous In Central Park
indijanci





Kid - World Trade Center/Never Ending Story
otrok





Kitaro - Best Collection
postovka





Koch - Schütz - Studer - Hardcore Chamber Music
klarinetist





Kurtis Blow - Kingdom Blow
kraljevski prepih





Laba Sosseh - Roberto Torres Presenta A...Laba Sosseh/Volume 1
afričan





Lee Towers - Never Walk Alone
nizozemec





Lee Towers - New York
ponovno





Leo Sayer - World Radio
svetovni radio





Loet Van Der Lee - The Adderley Project
nizozemci definitivno





Lou Mecca - Bridging The Gap
praznina





Georges McSorley - Nostalgie
nostalgija